Ozonski sloj je vitalen zaščitni plašč okrog Zemlje, ki nas ščiti pred nevarnimi sončnimi žarki in tako omogoča obstoj življenja na našem planetu. Ozonu škodljivi plini so tudi toplogredni plini, zato je tanjšanje ozonske plasti povezano s procesom globalnega spreminjanja podnebja. Ozonski plašč drugače nastaja na višini med 10 in 50 km nad Zemljino površino, prisoten pa je tudi v plasti zraka pri tleh kot onesnaževalec (izpušni plini vozil in industrija). Škodljive stvari, ki prispevajo k razgrajevanju ozona je potrebno nadzirati in zmanjšati njihovo uporabo, saj je le-to pomembno v boju z globalnim segrevanjem in za zaščito človeštva ter ekosistemov.

Letos obeležujemo že 38. mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Kljub temu, da življenje na Zemlji ne bi obstajalo brez Sonca, ki nam predstavlja vir toplote in svetlobe, pa bi prav sončna energija uničila življenje na našem planetu, v kolikor ozonske plasti ne bi bilo. Tega se ljudje premalo zavedamo. Posledica človeškega delovanja je nastanek luknje v ozonski plasti, ki je bila prvič opažena v poznih 70.letih. Tako so vse svetovne vlade v letu 1985 sprejele dunajsko konvencijo za zaščito ozonske plasti, s pomočjo katere se je močno zmanjšala uporaba ozonu škodljivih snovi. Vendar pa je kljub izboljšanju razmer ozon nad nami še vedno izredno ranljiv. V kolikor se ne bomo držali sprejetih konvencij lahko zelo hitro znova poslabšamo stanje ozonske plasti, ter s tem ogrozimo življenje na Zemlji. Pomembno je, da se izognemo uporabi ozonu škodljivih snovi, katerih seznam je objavljen na spletni strani Republike Slovenije (https://www.gov.si/…/ozonu-skodljive-snovi-in…/). Na spletni strani NASE (https://ozonewatch.gsfc.nasa.gov/) pa lahko spremljate dnevno stanje ozonske plasti.