Kjer se apnenčaste skale Savinjskih Alp in Karavank spustijo v slikovite doline, se že tisočletja rojevajo bistri potoki. Na igrivih poteh dolbejo čudesa narave od veličastnih slapov do podzemnih jam. Kamnite mojstrovine se stapljajo z zelenjem prostranih gozdov med zgornjo gozdno mejo in urbanimi središči.
Tu je doma življenje.

Že stoletja nas rastline hranijo in zdravijo, nudijo les za prijetno toplino naših domov.
Na strmih pašnikih tropi ovac, na ravnini govedo in konji izpolnijo krajinsko podobo o kakršni pišejo učbeniki.

Bogata je zgodovinska in etnografska zapuščina preprostih kmetov, gozdarjev in splavarjev – flosarjev. V pesmih, zgodbah in povedkah še živi duh nekdanjih časov. Častitljiva sakralna dediščina priča o znamenitih romarskih poteh, o mogočni zgodovinski prisotnosti ljubljanske škofije ter o vdani preproščini Zgornjesavinjčanov.
Mnogi raziskovalci, avanturisti in celo grofje so odkrivali težko pristopne gorske kotičke, pred vsemi pa so bili ledenodobni lovci - kromanjonci.